VSEBINA PRISPEVKA
VREME V GORAH JE DRUGAČNO KOT V DOLINI
Vreme in z njim vremenski pojavi so v goratem svetu precej bolj muhasti kot v dolinah. Razgiban teren, visoke nadmorske višine z velikimi razlikami na kratki razdalji in razlike v nebesni legi terena pripomorejo k hitrim spremembam temperature, vetra in vlažnosti. Zato ni čudno, da se v gorah vreme hitreje spreminja, pojavi pa so burnejši, časovno daljši, predvsem pa še težje napovedljivi. Je vreme res dobro in slabo? Vse je za nekaj dobro in za drugo slabo. Zato raje recimo, da za potrebe obiskovalca gora govorimo o manj in bolj primernem vremenu za obisk gora.
VREMENSKE SPREMENLJIVKE IN POJAVI
Vreme je trenutno stanje v ozračju na določeni točki in je odvisno od prepleta več vremenskih spremenljivk. Najbolj poznane so temperatura, vlaga in zračni tlak. Večina vremenskih pojavov (padavine, oblačnost, moč vetra, …) je odvisna prav od njih.Zrak se segreva posredno preko zemlje oz. podlage nad katero se zrak nahaja. In temnejša kot je podlaga, bolj se segreva. Zato se zrak v dolinah, kjer je veliko ”temne podlage” (prst, gozdovi, morja) segreva bolj od zraka v gorah, ki se nahaja nad relativno svetlo podlago (sive skale, beli ledeniki). Pa tudi podlage, ki bi zrak segrela je precej manj. Upoštevati je namreč treba tudi naklon oz. kot pod katerim ”sončni žarki” dosežejo podlago.
Topel zrak se zaradi manjše gostote dviguje, ob tem pa ohlaja, zaradi česar se sposobnost zadrževanja vlage manjša. Ob pravih pogojih se zrak lahko ohladi do te točke, da voda, ki se je prej nahajala v zraku v obliki plinastega stanja, kondenzira – preide iz plinastega v tekoče stanje. Tako nastane oblak, sestavljen iz drobnih kapljic. Če oblak sega do tal, govorimo o megli. Če je v zraku veliko vlage, kapljice rastejo, dokler ne dosežejo tako velike mase, da jih sile dvigajočega zraka ne morejo več obdržati v zraku. Takrat začne deževati, pozimi snežiti.
Proces tvorjenja oblakov je v gorah še izrazitejši. Klasičen slovenski primer … vlažen zrak, ki ga jugo prinese iznad Jadranskega morja, prej ali slej trči v Trnovski gozd in Julijske Alpe. Ker ne more nikamor uiti, ”se je prisiljen” dvigniti. In to s precejšnjo hitrostjo, ki poskrbi, da je padec temperature zraka še hitrejši. Vlaga, ki je je v tem zraku res veliko (”nabral” jo je nad morjem), hitro kondenzira, posledično nastajajo oblaki, polni težkih kapel. Zato ima v Bohinju dež mlade – greben Bohinjsko-Tolminskih gora predstavlja namreč prvo večjo oviro za zrak na ”poti proti severu”. Tovrstnim padavinam pravimo orografske.
V toplejšem delu leta, lahko oblaki nastanejo tudi drugače. Zaradi močnega sonca se podlaga hitro in intenzivno segreva, z njo pa tudi zrak nad njo. Posledično se ta dviguje zelo hitro, se s tem se hitro ohlaja in kondenzira. Ker je dvig zelo močan, kapljice ne padejo na tla, posledično rastejo, z njimi pa tudi oblak. Tovrstni oblaki (Cumulonimbus) imajo značilno ”cvetačno” obliko. Če tak oblak zagledate v vaši bližini, je dobro začeti razmišljati o možnostih umika. Sploh, če se nahajate sredi izpostavljenega grebena. Ti oblaki namreč prinašajo poletne nevihte. Teh pa se moramo zaradi močnih vetrov, nalivov, predvsem pa zaradi smrtonosnih strel najbolj bati.
Kopasti oblaki cvetačaste oblike – znanilci neviht z gromom, strelami, lahko tudi točo. Foto: arhiv PZS/Matej Ogorevc
Tudi zračni tlak z višino pada. Spreminja se tudi glede na lokacijo na Zemlji. V povezavi s tem lahko govorimo o območjih visokega (anticiklon) ali pa nizkega (ciklon) zračnega tlaka. Pomembno je, da vemo, da anticiklon prinaša (dolgotrajno) lepo vreme (poleti ga kvarijo vročinske nevihte), ciklon pa deževno. Tudi sicer velja, da padanje zračnega tlaka na neki točki, pomeni verjetno poslabšanje vremena.
Tudi veter je posledica razlik zračnih tlakov v ozračju. Zrak ”teče” iz območja višjega zračnega tlaka proti območju nižjega zračnega tlaka. Tudi zrak je (fizikalno gledano) tekočina, le da je zaradi plinastega stanja nam neviden. Čutimo pa njegovo premikanje – v obliki vetra. Zaradi posledic vrtenja Zemlje okoli svoje osi in okoli Sonca, se veter ne spušča direktno proti območju z nižjim zračnim tlakom, ampak piha pravokotno nanj in sicer na severni polobli tako, da je središče ciklona na njegovi levi.
Iz dolin je močan veter v gorah sila težko prepoznati. Pozimi nam pomaga sneg, ki na grebenih in vrhovih tvori t.i. zastave. V kopnem pa nas na močen veter opozarjajo lečasti oblaki. Nastajajo, ko močen veter piha čez gorske grebene ali vrhove. Ob tem se zaradi zdaj že poznanih vzrokov tvorijo oblaki značilne lečaste oblike (Altokumulus lenticularis). Ko se zrak na zavetrni strani gore začne ponovno spuščati, se segreje in kapljice se ponovno spremenijo v zračno paro. Tovrstni oblaki se pojavljajo v z grebenom vzporednih vrstah, saj se zrak zaradi vztrajnosti lahko še nekajkrat dvigne.
Zrak značilnosti območja, nad katerim se nahaja – npr. zrak nad Sibirijo je hladen in suh, zrak nad Indijskim oceanom pa topel in vlažen. Ne mejah ”zrakov” se ta mešata, ob tem nastajajo vremenske fronte. Kakšna bo fronta je odvisno od načina mešanja zraka.
O hladni fronti govorimo, ko hladen zrak hitro in z veliko silo izpodriva toplega. Ob tem se zrak dviguje, kondenzira, tvorijo se oblaki. Ker gre za hitre in močne dvige, ob tem nastajajo obilne padavine, tudi nevihte. Temperatura na opazovani točki hitro pade, prisotni so močni vetrovi. Hladne fronte so kratkotrajne, običajno preidejo opazovano mesto v nekaj urah. Prav hladne fronte so razlog za poletna sneženja v gorah.
Pri toplih frontah se topel zrak počasi nariva na hladnega, zato so pojavi manj intenzivni. Dež ni intenziven, temperature so relativno visoke. Prehod tople fronte traja dlje časa, lahko tudi nekaj dni.
Vir: Agencija Republike Slovenije za okolje
Na vremenski karti je z modrimi linijami označena hladna fronta, z rdečimi pa topla. Črka C označuje območje nizkega zračnega pritiska (t.i. ciklon), črka A pa območje visokega zračnega pritiska (t.i. anticiklon). Bele črte so izobare, ki povezujejo točke na zemeljskem površju z enakim zračnim tlakom.
VPLIV VREMENA NA PLANINCE
Da se lahko ob nizkih temperaturah podhladimo ali celo zmrznemo, je znano. Ne smemo pozabiti na ozebline in omrzline – te niso le križ ”himalajcev”. Tudi v slovenskih gorah prihaja do hudih omrzlin, katerih posledica je amputacija. Zato moramo v mrazu (in vetru) vse periferne dele telesa (udi, nos, ušesa, prsti) pred mrazom dobro zaščititi, mokra oblačila (rokavice, nogavice) pa redno menjavati.
A za naša telesa so nevarne tudi previsoke temperature. Tudi v gorah lahko pride do toplotnega udara – t.j. stanja, ko se telo tako pregreje, da se ne more več učinkovito hladiti. V skrajnih primerih to lahko vodi v smrt, zato je treba ob pregrevanju hitro ukrepati in ”poškodovanca” namestiti v hladno senco.
Podobno nevarna je sončarica, le da gre v tem primeru za pregretje glave in s tem za povišanje možganskega tlaka. Preprečujemo jo z umikom v hladno senco in hlajenjem glave s hladnimi obkladki.
Zaradi visokih temperatur smo lahko ogroženi tudi posredno – sonce topi sneg in če se snežna odeja preveč obteži z vodo, lahko pride do talnih plazov, podorov opasti na grebenih, na ledenikih pa do podrtja ledeniških mostov. V mokrem težkem snegu je tudi napredovanje težje. Porabimo več časa in energije, zato potrebujemo s seboj več hrane in pijače. Posledično je nahrbtnik težji, mi pa še počasnejši.
V sončnem vremenu ne moremo mimo pasti sončnega UV sevanja. Sončno sevanje je v gorah močnejše in zato nevarnejše kot v dolini. Poleti, tudi pozimi v snežno beli zasneženi pokrajini, moramo zaščitit kožo s sončno kremo z visokim faktorjem zaščite ali pa celo z lahkimi dolgimi oblačili.
Če pred UV sevanjem kožo ščiti krema, zaščitimo oči s sončnimi očali. Brez njih pride do poškodbe očesa in snežne slepote. Ta je sicer kratkotrajna, a v primeru daljše izpostavljenosti sončnim žarkom in njihovemu odboju od snega, so posledice lahko tudi dolgotrajne.
Sončna krema, mazilo za ustnice, sončna očala, pokrivalo in dolga lahka oblačila so edina učinkovita zaščita pred močnim gorskim soncem. Foto: arhiv PZS/Matej Ogorevc
Močan veter je v gorah lahko zelo nevaren, hitro tudi usoden. V močnem in sunkovitem vetru je hoja otežena, velika je nevarnost padca.
V vetru se ohlajamo hitreje – ta nam stalno odpihuje tanko plast toplega zraka na naši koži, ki je odličen izolator. Le najboljša oblačila nas varujejo pred vetrom, zato z nakupom kvalitetne jakne ne gre varčevati. V kombinaciji s hladnim vremenom je veter zato še toliko nevarnejši.
Vir: Vodniški učbenik, PZS, Ljubljana, 2024
Veter prenaša sneg, tvori snežne zamete, opasti in klože. Kloža je zaradi vetra zbita plast snega na površju. Pod sabo skriva plasti nepredelanega snega, ki ob morebitnem predrtju ”nudijo” odlično drsno ploskev. T.i. kložasti plazovi so najnevarnejši in tudi najsmrtonosnejši. Kložo težko prepoznajo tudi najizkušenejši gorniki.
Na izpostavljenih legah, v mislih imamo predvsem grebene, vrhove in sedla je moč vetra pogosto še močnejša kot sicer. Nevaren je predvsem močan in sunkovit veter – sunki vetra nas praviloma presenetijo in če so dovolj močni, lahko zaradi izgube ravnotežja pademo po tleh, na grebenih pa celo omahnemo v globino.
Ne moremo mimo padavin oz. vlage. Tudi v dežju se lahko odpravimo na planinski izlet, izbrati je treba le pravi cilj.
Obisk visokogorja v mokrem in deževnem vremenu odsvetujemo. Kosti marsikatere noge, roke in glave so popustile ob zdrsu in hipnemu kontaktu s skalo. To se zgodi še hitreje, če dež pada na podhlajeno podlago, s čimer nastane tanka, skoraj nevidna plast ledu – žled. Proti njemu ne pomagajo niti najboljše dereze!
Nekega užitka v širnem razgledu verjetno ne bomo deležni, a nižji neizpostavljeni cilji so za moker kondicijski trening vseeno prav zadovoljiv cilj. Foto: arhiv PZS/Matej Ogorevc
VREMENSKA NAPOVED
Napovedovanje vremena je zapleten matematičen proces. Nobena vremenska napoved ni popolnoma natančna, saj je spremenljivk, ki vplivajo na vreme enostavno preveč. Že najmanjše odstopanje lahko privede do spremembe vremena. Zato si moramo pred odhodom na turo vremensko napoved prebrati pri zaupanja vrednem mediju. Prisegajmo na informacije nacionalnih meteoroloških služb in ne ”hitrim napovedim z nekaj sličicami”, ki jih najdemo na različnih (planinskih in turističnih) spletnih portalih. V Sloveniji Državna meteorološka služba ARSO omogoča številne in različne napovedi.Osnovna vremenska napoved za naslednjih deset dni v izbranem kraju. Primerno za nezahtevne uporabnike. Prikaz po urah z grafičnimi simboli, v razširjenem pogledu podana tudi opisna jakost vetra s hitrostjo sunkov, relativna vlažnost, besedna napoved višine baze oblakov in napoved količine padavin.
Med 7. in 17. uro je možen telefonski pogovor z dežurnim prognostikom na številki 090 71 30 ali 090 93 41 30. Napovedi lahko prisluhnete tudi na telefonskem odzivniku: 090 93 98 22. Vsi klici so plačljivi, cena je odvisna od operaterja.
Opomba: Dežurni prognostik ni dosegljiv v času javljanj v radijske programe, med telefonskega odzivnika in ob prezasedenosti z delom.
Aladin je regionalni meteorološki model za napovedovanje vremena. Gre za model, ki vreme računa s pomočjo matematičnih in fizikalnih enačb. Rezultate, ki jih ponudi v obliki številk in grafičnih prikazov, meteorologi nato interpretirajo v besedi. Aladin velja za natančen model, sploh ker vremenoslovcem ponuja podrobnejšo sliko krajevno omejenih pojavov, kot so nevihtni sistemi, regionalni vetrovi, burja, nevihtni piši in podobno.
Za obisk gora nam še posebej koristi napoved za gorski svet, katero odlično dopolnjuje napoved za smučišča (dostopna in koristna tudi poleti).
V zimskem, bolje rečeno snežnem delu leta ARSO večkrat na teden izdaja tudi Plazovni bilten. V sklopu projekta Crossrisk pa je nastal enostaven, prijazen in pregleden način podaja informacije o plazovnih razmerah v Sloveniji in na Avstrijskem Koroškem in Štajerskem.