(Rjavi) medved (Ursus Arctos) je zver. Kljub zloglasni družini je vsejed - v primerih dovoljšne količine rastlinske prehrane, ta lahko predstavlja tudi do 95 % delež njegove prehrane. Nabira različne plodove in semenje, teknejo mu tudi zelišča, trave in detelja. Da zelo ceni med, pa je znano tudi že dolgo - vsi slovanski jeziki so iz tega izpeljali celo njegovo ime - medjed. Mesni del njegove prehrane predstavljajo žuželke in ličinke, ki jih najde pod lubjem podrtih dreves in pod kamenjem, ceni pa tudi mrhovino. Loti se tudi vseh lahko ulovljivih živih živali, kot so na primer mladiči divjadi ali odrasla divjad v visokem snegu, lahko dostopne pa so mu tudi nezavarovane domače, zlasti drobnice.

Medved v človeku ne vidi prehrani namenjenega plena, zato človeka nikoli namenoma ne zalezuje in lovi. O ravnanju pri srečanjih s človekom tako ne odloča njegova lakota, ampak predvsem občutek ogroženosti in presoja, kako se tej grožnji umakniti.

Večja kot je razdalja na kateri medved zazna, večja so zagotovila, da do srečanja sploh ne bo prišlo. V takšnih primerih, se niti ne ve, da je bil v bližini medveda. Če pa se približamo kritični razdalji, lahko medved, pogosteje pa medvedka z mladiči, izvede posebni zastraševalni nastopom oz. navidezni ali strašilni napad. Namen tega je resničnega ali domnevnega napadalca tako prestrašiti, da se raje umakne. Postavljanje medveda na zadnje noge še zdaleč ne pomeni, da bo medved napadel! Medved slabo vidi - zato se, ko sliši in vonja kaj nenavadnega, postavi na zadnje noge, da bi si ogledal situacijo in ugotovil za kaj gre. Na zadnje noge se vzpenja tudi med navideznim napadom, da bi naredil večji vtis na sovražnika. Grozečo pokončno držo podkrepi z grozečim renčanjem in rjovenjem. Kljub grozečemu obnašanju pa medved iz navideznega ne bo prešel v pravi napad, če ga k temu dodatno ne izzove ravnanje, ki ga dojame kot napadalnega.

Kje lahko v Sloveniji srečamo medveda?
Slovenski medvedi so del alpsko - dinarsko - pindske populacije, ki zajema območje od vzhodnih Alp v Avstriji in severovzhodni Italiji vse do gorovja Pindos v Grčiji. Slovenija se nahaja na severozahodnem robu strnjenega območja dinarske populacije medveda in je s tem najbolj zahodni del populacije rjavega medveda v Srednji Evropi.

V Sloveniji največji del stalno poseljene populacije rjavega medveda najdemo v strnjenih buko-jelovih gozdovih gozdovih visokega krasa, kjer prevladujejo razgibani in nepregledni tereni. Omenjeno območje lahko razdelimo na tri večje dele:

Večkrat pa lahko najdemo medvedove sledi tudi izven omenjenih območij. Medvedje namreč že od nekdaj potujejo po prastarih stalnih stečinah v različne smeri. Medvedni ni teritorialen - življenjski prostor samice je veliko do 100 km2, teritorij samcev pa je lahko tudi do nekajkrat večji. Ob vedno večjem zaraščanju slovenskega podeželja, so zato v zadnjem desetletju postale bolj izrazite tudi migracije medveda proti Alpam. Preko Hrušice, Nanosa in Trnovskega gozda lahko medved dokaj enostavvno pride v dolino Soče ter v Zgornje Posočje. Preko istih prehodov se lahko odpravijo tudi odhajajo v smeri idrijskih, cerkljanskih in škofjeloških gora, ki jim nudijo udoben prehod proti Jelovici, Pokljuki, Zgornji Savski dolini ter Avstriji.

 

Medved ima človeka predvsem za nevarnega nasprotnika, kateremu se na daleč izogne. Medved in tudi medvedka z mladiči, se človeku običajno hitro umakne samo, če pravočasno zazna njegovo približevanje. Zato so srečanja z medvedom redka tudi po območjih, kjer je razmeroma pogost.

• Ob sprehodih v gozd naj bo pes na povodcu. Na območjih s stalno prisotnostjo medveda se v času med majem in junijem sprehodom s psi odpovejte.
• Med hojo po slabše preglednem gozdu, bodite glasnejši (glasna hoja, žvižganje, normalen pogovor, brcnje kamenja, udarjanje s palico po deblu dreves). S tem medveda na nas že na daleč opozorimo.
• Ne zadržujte se v bližini kadavrov, neprevidno in nezakonito odvrženih klavniških odpadkov ter krmišč. Ne hodite po medvedovih sledeh.
• Poskrbite, da v okolici domovanja ni dostopnih virov hrane (biološki odpadki, smeti, nezavarovani čebelnjaki, komposti, ...), saj navajajo medveda na prisotnost človeka in so eden ključnih vzrokov težav z medvedom; v naseljih.
• Ne približujte se mladičem, četudi so videti zapuščeni. Če jih opazite, se čim prej umaknite.
• Ne hodite v bližino medvedjih brlogov.

Kaj storiti, če srečate medveda?

• Če medveda opazite z razdalje, se mirno, počasi in brez sunkovitih gibov umaknite v smeri prihoda. Če medved prihaja v našo smer in vas še ni zaznal, ga z mirnim glasom opozorite nase - v večini primerov se bo umaknil. Nikoli ne tecite, saj s tem povečate možnost napada!
• Ko medveda ali medvedko z mladiči srečate v neposredni bližini, ostanite čim bolj mirni. Ne delajte hitrih in nenadnih gibov ali krikov. Obstanite in se počasi zadenjsko umaknite.
• Če se medved zapodi proti vam, obstanite - skoraj vedno se bo medved ustavil. Gre za lažni napad.

O medvedih in preostalih velikih zvereh v Slovenji si lahko preberete tudi v aktualni (aprilski) številki Planinskega vestnika.

• Srečanja z medvedom, Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, 1998
• Na obisku pri medvedu, Zavod za gozdove Slovenije, 2005

Povezana vsebina:

• Osebna izkaznica medveda, Zavod za gozdove Slovenije, 2005
• Planinarjenje in pohodništvo na območjih, kjer živijo medvedi | zgibanka združenja CAA
• Celovito upravljanje in varstvo rjavega medveda v severnih Dinaridih in Alpah
  • Varno in odgovorno v naravi
  • Kako se vesti na območju prisotnosti rjavega medveda
  • Ohranimo naravno plašnost rjavega medveda
  • Preprečimo medvedom dostop do hrane človeškega izvora
  • Rjavi medved v Dinaridih in Alpah