Sončna slepota je stanje, ki se pojavi zaradi opeklin na roženici in veznici očesa, ki jih povzročajo UV-žarki. Težave se pojavijo mnogo prej in v težji obliki, če se gibamo po snežni površini, saj so oči izpostavljene še večji količini škodljivega sevanja. Sončna slepota je resno stanje, ki lahko povzroči trajne poškodbe vida, zato je pomembno, da se pravočasno zaščitimo pred UV-žarki in tako preprečimo njen nastanek, če pa do nje pride, moramo takoj ustrezno ukrepati.

Simptomi sončne slepote

• Bolečina in zbadanje v očeh. Sončna slepota je zelo boleča zaradi luščenja odmrlih celic. Nove celice v večini primerov hitro rastejo in vid se povrne v nekaj dneh.
• Pekoče oči. Oči postanejo pekoče in rdeče, kar je znak vnetja zaradi izpostavljenosti UV-žarkom.
• Občutek tujka v očeh. Osebe pogosto občutijo, kot da imajo v očeh nekaj tujega, kar povzroči dodatno nelagodje.
• Občutljivost na svetlobo (fotofobija). Oči postanejo izjemno občutljive na svetlobo, kar otežuje bivanje na prostem ali v svetlih prostorih.
• Solzenje. Povečano solzenje je pogost simptom, ki se pojavi kot naravna obramba oči pred draženjem.
• Zamegljen vid. Vid postane zamegljen in otežen, kar lahko otežuje izvajanje trenutne aktivnosti.
• Otekanje vek. Veke lahko otečejo in postanejo rdeče zaradi vnetja.
• Glavobol. Bolečina v glavi nastane kot posledica napetosti ali nelagodja v očeh.
• Omotica. Občutek vrtoglavice ali izgube ravnotežja je lahko posledica poškodbe oči in splošnega nelagodja.
• Začasna slepota. V hujših primerih lahko pride do začasne izgube vida, kar pri prizadeti osebi povzroča paniko in strah.

Simptomi sončne slepote se običajno pojavijo nekaj ur po izpostavljenosti UV-sevanju in so lahko izjemno neprijetni in strašljivi. Simptomov sončne slepote mogoče ne bomo opazili takoj, saj se ti lahko pojavijo šele po več urah izpostavljenosti. To pomeni, da lahko pride do resnih poškodb, še preden se zavemo težave. Poškodbe so običajno začasne; vid se po navadi povrne v 12 do 48 urah po začetku ustreznega zdravljenja. Huda oblika snežne slepote pa lahko privede do zapletov v obliki kroničnega draženja ali solzenja očesa.

Zakaj je sončna slepota bolj nevarna pozimi?

Pozimi so UV-žarki še posebej močni, saj se odbijajo od snežne površine. Sneg lahko odbije do 80 % UVžarkov, podobno kot led, kar pomeni, da so oči izpostavljene povečani količini škodljivega sevanja. Druge površine, kot so zemlja, trava, skala, pesek ali voda, odbijajo manj UV-žarkov. Poleg večje intenzivnosti UV-žarkov zaradi odboja pomembno vpliva tudi višja nadmorska višina: planinci in smučarji pogosto obiskujemo gore, kjer je pač nadmorska višina višja. Na večjih nadmorskih višinah je atmosfera tanjša, kar pomeni manjšo absorpcijo UV-žarkov. Na vsakih tisoč metrov nadmorske višine moč UV-sevanja naraste za 10 do 12 odstotkov. Posledično se povečuje tveganje za poškodbe oči.

Na nastanek snežne slepote seveda vpliva tudi čas izpostavljenosti UV-žarkom. Pozimi se med smučanjem, plezanjem ali hojo po zasneženih poteh pogosto zadržujemo na prostem ravno med deseto in štirinajsto uro, ko prejmemo kar 60 odstotkov UV-sevanja. Daljša izpostavljenost v kritičnem delu dneva verjetnost poškodb oči še povečuje.

Dodatno opozorilo velja glede podcenjevanja UV-sevanja v oblačnih dneh. Nikakor ne smemo misliti, da tveganje za nastanek sončne slepote takrat ne obstaja, saj UV-sevanje še vedno prodira skozi oblake. Zato se moramo tudi v takih dneh ustrezno zaščititi.

Ne glede na to, kdaj se odpravljamo v gore, priporočam spremljaje gibanja UV-indeksa pri Agenciji RS za okolje ali preko ene od vremenskih aplikacij. UV-indeks nam poda informacijo o jakosti UV-sevanja, ki bo to doseglo površje Zemlje. Je mednarodno sprejeta mera za moč UV-sončnega sevanja in se podaja za določen kraj in čas. Najbolj je odvisen od stopnje oblačnosti, nanj pa vplivajo tudi zemljepisna lega, nadmorska višina, letni čas in debelina zaščitne ozonske plasti, zato se lahko vrednosti UV-indeksa bližnjih krajev razlikujejo. Izražamo ga s števili v razponu od 0 do 16 v nižinskem svetu. V gorah so vrednosti UV-indeksa še večje, saj moč UV-žarkov z nadmorsko višino narašča. Pri nas UV-indeks dosega vrednosti med 0 do 9 v nižinskem svetu, v gorah do 10, izjemoma 11 (pri tem seveda ni upoštevan odbiti del UV-sevanja). Najvišje vrednosti UV-indeksa (16) beležimo v svetu ob ekvatorju, za nas pa je pomemben podatek, da so vrednosti UV-indeksa v Tibetu in Himalaji še višje.

Snežna slepota pri otrocih

Snežna slepota lahko nastane tudi pri otrocih. Ti so še posebej ranljivi iz več razlogov. Otroci imajo večje zenice in prozornejše leče kot odrasli, kar pomeni, da UV-žarki lažje prodrejo v notranjost očesa. To povečuje tveganje za poškodbe roženice in drugih delov očesa. Otroci pogosto preživijo več časa na prostem, tudi med zimskimi aktivnostmi, kot so smučanje ali igranje na snegu. Njihova naravna radovednost in energija jih lahko vodita v dolgotrajno izpostavljenost sončnim žarkom. Otroci pogosto ne nosijo sončnih ali zaščitnih očal, kar povečuje tveganje za poškodbe oči, ter pogosto ne razumejo pomena zaščite oči pred UV-sevanjem, nezavedajoč se nevarnosti, ki jih prinaša izpostavljenost soncu. Vedeti moramo tudi, da otroci morda ne prepoznajo simptomov sončne slepote takoj, kar pomeni, da se lahko poškodbe že razvijejo, preden opazijo resne težave. Simptomi snežne slepote pri otrocih so enaki kot pri odraslih osebah.

Kako ukrepati ob sumu na sončno slepoto

Če opazite simptome sončne slepote, je ključno ukrepati takoj, in to v naslednjih korakih:

1. Umik v senco ali zaprt prostor. Takoj se umaknite na varno mesto z manj svetlobe; če je mogoče, uporabite tudi sončna očala.
2. Hladen obkladek. Na oči položite hladen obkladek ali mokro krpo. Hlad pomaga zmanjšati oteklino in bolečine ter pomirja vneto roženico.
3. Izogibanje naporom. Počitek je ključnega pomena; izogibajte se napornim aktivnostim in ne naprezajte oči. Udoben položaj z zaprtimi očmi bo pomagal pri okrevanju.
4. Kapljice za oči. Uporabite umetne solze ali kapljice za oči, da zmanjšate nelagodje in ohranite vlago v očeh. Kapljice pomagajo pri lajšanju suhosti in draženja.
5. Nesteroidna protivnetna zdravila. Po potrebi lahko jemljete zdravila proti bolečinam (npr. ibuprofen), da ublažite bolečine in zmanjšate morebitno vnetje.
6. Zdravniška pomoč. Če simptomi ne minejo v 24 do 48 urah ali se poslabšajo, se posvetujte z zdravnikom. Strokovnjak bo ocenil stanje vaših oči in predpisal ustrezno zdravljenje.

Preprečevanje sončne slepote

Za vsako bolezen in/ali poškodbo velja, da jo je mnogo bolje preprečiti kot zdraviti. To pri sončni slepoti lahko naredimo tako, da v hribih obvezno nosimo kakovostna sončna očala s 100-odstotno UV-zaščito. Očala naj bodo dovolj velika in zasenčena, da pokrivajo celotno območje okoli oči. Smučarska očala so odlična izbira za zimske športe. Pomembna so tudi pokrivala za glavo. Nosite klobuk ali kapo z širokim robom, ki nudi senco za obraz in oči, kar dodatno zmanjšuje izpostavljenost soncu. Za hidracijo oči uporabite kapljice za oči, da ohranite vlago in zmanjšate občutek suhosti. Redna uporaba kapljic lahko prepreči draženje med daljšim bivanjem na prostem. Spremljajte vremenske razmere; pred odhodom vedno preverite vremensko napoved in bodite pripravljeni na spremembe vremena ter prilagodite svojo opremo glede na razmere. Nenazadnje – izobrazite se o tveganjih, povezanih z UV-sevanjem. Zavedanje o nevarnostih UV-sevanja ter znanje o tem, kako zaščititi svoje oči, sta namreč ključnega pomena za preprečevanje poškodb.

Sončna slepota predstavlja resno nevarnost za planince, še posebej na zasneženih in lednih površinah zaradi intenzivnejšega UV-sevanja. Zavedanje te nevarnosti ter upoštevanje ustreznih preventivnih ukrepov sta ključnega pomena za zaščito zdravja oči med zimskimi aktivnostmi v naravi. Z ustrezno opremo in previdnostjo lahko uživate v čudovitih trenutkih v gorah brez skrbi glede poškodb oči!

Zapisala Petra Zupet, dr. med., prof. šp. vzg.