VSEBINA PRISPEVKA
PLANINSKE POTI OZNAČUJEMO S KNAFELČEVO MARKACIJO
V Sloveniji imamo nekaj več kot 10.000 km planinskih poti in vse so označene s knafelčevo markacijo. Gre za belo piko, obdano z rdečim kolobarjem. Njena velikost je med 8 in 10 cm, medtem ko je razmerje med rdečim kolobarjem in belo piko v prečnem prerezu 1:2:1. Ob strani jim je lahko dodana številka ali črka – tako so označene planinske obhodnice, med katerimi je najbolj znana Slovenska planinska pot (knafelčevi markaciji je dodana številka 1).
Na terenu se pojavljajo tudi markacije v drugih oblikah in barvah. Izpostavljamo turnokolesarsko markacijo – bela pika z modrim kolobarjem in dvema belima črtama (na levi sliki na sredini). Poznamo tudi markacijo za dvonamenske poti. Tu gre za poti, primerne tako za hojo, kot tudi za turno kolesarjenje. V tem primeru je Knafelčevi markaciji dodana modra črta.
Na terenu lahko najdemo še nešteto ostalih oznak, ki označujejo različne tematske, učne in druge poti. A planinske so označene le s knafelčevo markacijo. Pogoste so tudi markacije z rumeno piko in rdečim kolobarjem. Te označujejo evropske pešpoti, ki vodijo preko slovenskega ozemlja (E6, E7 in E12).
USMERJEVALNE TABLE, PUŠČICE IN ČRTE
(Uradne) usmerjevalne table podajajo informacije o smeri cilja, zahtevnosti poti in času hoje. Dodatno sta podani informaciji o nadmorski višini table in planinsko društvo, ki skrbi za označeno planinsko pot. Usmerjevalne table na planinskih poteh so rdeče, na turnokolesarskih pa modre barve.
Predviden čas hoje (brez postankov) je na usmerjevalnih tablah ocenjen na osnovi oddaljenosti in skupnega vzpona oz. spusta. Časovnica je ocenjena na podlagi ocene, da posameznik po ravnem hodi s hitrostjo 4 km/h, se vzpenja z višinsko razliko 300 m/h in spušča z višinsko razliko 400 m/h. Časi so še dodatno zaokroženi navzgor.
Usmerjenost poti je lahko podana tudi z ravnimi in lomljenimi rdečimi črtami. Na križiščih poti se ponekod spremenijo v puščice, katerim so dopisana tudi koč in vrhov, do katerih vodijo.
Foto: arhiv PZS/Matej Ogorevc
ZAHTEVNOST PLANINSKIH POTI
Planinske poti razvrščamo v tri kategorije, ki podajajo tehnično zahtevnost:Pri hoji si ni treba pomagati z rokami. Možna uporaba planinskih palic. Na planinski zemljevidih je označena z neprekinjeno rdečo črto. Na usmerjevalnih tablah nima posebne oznake.
Tudi lahka planinska pot je lahko nevarna. Lahke planinske poti lahko vodijo čez strma pobočja, kje v primeru padca obstaja velika nevarnost težkih poškodb ali celo smrti.
Na določenih delih si moramo pomagati z rokami, varovala so namenjena varnosti planinca. Svetujemo uporabo čelade. Na planinski zemljevidih je označena s prekinjeno rdečo črto, na usmerjevalnih tablah pa s trikotnikom.
Za napredovanje si moramo nujno pomagati z rokami. Poti so opremljene z varovali (klini, žične vrvi, skobe, …), lahko so tudi brez ali z omejeno količino. Varovala so namenjena napredovanju. Svetujemo uporabo čelade, kjer oprema poti to omogoča pa tudi uporabo plezalnega pasu in samovarovalnega kompleta. Na planinski zemljevidih je označena s pikčasto rdečo linijo, zavarovani delu pa tudi dodatno s križci. Na usmerjevalnih tablah so zelo zahtevne poti označene s klicajem v trikotniku.
Tudi lahka planinska pot zahteva uporabo planinske obutve, morda celo čelade. Tehnično lahka planinska pot je lahko fizično naporna zaradi velike strmine, dolžine ali vrste podlage.
Zavarovane plezalne poti oz. pogovorno ferate (iz italijanščine via ferrata), so vedno bolj priljubljene in razširjene tudi pri nas. Spadajo med adrenalinske športne objekte v naravnem okolju in nimajo statusa planinske poti, niti niso označene s knafelčevo markacijo!
Zaradi zahtevnosti in izpostavljenosti je uporaba samovarovalnega sestava in čelade obvezna. Predvsem v tujini pa nemalokrat naletimo na zavarovane plezalne poti, ki zahtevajo zelo dobro fizično in psihično pripravljenost in sposobnost plezanja z iskanjem oprimkov in stopov v skali.
Več o obiskovanju zavarovanih plezalnih poti v prispevku FERATE ZA ZAČETNIKE.
maPZS
Vabimo vas, da si s pomočjo naše nove aplikacije maPZS olajšate načrtovanje in izvedbo izletov po 2030 slovenskih planinskih poteh. Zbrani so podatki o več kot 10.000 kilometrih markiranih planinskih poti, ki jih vzdržuje 215 slovenskih planinskih društev.
Podatki aplikacije maPZS so ažurni, saj se dnevno črpajo iz katastra planinskih poti PZS. Doma, na računalniku si lahko na zemljevidu izberete izlet ali turo glede na dolžino, območje, vaše sposobnosti in letni čas.
Isti izlet imate na razpolago v svojem telefonu, s katerim si pomagate med potjo. Če se odpravljate na območja brez signala, si lahko zemljevid in podatke o izletu vnaprej naložite v telefon. Tako jih boste imeli na razpolago tudi kadar ne bo mogoč prenos podatkov.
Vir: splet PZS
Aplikacijo si lahko prenesete s spletne strani mapzs.pzs.si. Deluje na vseh osebnih računalnikih z najpogostejšimi brskalniki in na pametnih telefonih z operacijskim sistemom Android ali iOS.
Uporaba je brezplačna! V telefonu zgolj kliknite na povezavo ali pa v brskalnik vtipkate povezavo https://mapzs.pzs.si, potem pa sledite navodilom.
Ko se odpravljate v gore, morate poleg polnega nahrbtnika in dobre kondicije poznati tudi osnovne oznake planinskih poti. Torej naj vam dobro služi planinskih zemljevid in aplikacija planinskih poti maPZS.
Vir: splet PZS/foto: Barbara Gradič Oset
Sončen dan želite preživeli v objemu gora. Najprej si je potrebno izbrati cilj. Odločili ste se, da bo le-ta v okolici Triglava, a nikakor ne bo najvišja slovenska gora. Izbrali ste manj obljuden vrh Julijskih Alp Cmir (2393 m). Nanj se boste povzpeli od Doma Valentina Staniča pod Triglavom (2332 m).
1. korak: maps.pzs.si
2. korak: izbira cilja
V polje za iskanje napišete vaš končni cilj. Izbrali ste Cmir in na aplikaciji vam je izpisalo, da je to zahtevna planinska pot, na zemljevidu je označena kot prekinjena črta.
3. korak: primerjava z zemljevidom
A do Doma Valentina Staniča je bilo potrebno prehoditi že nekaj poti. Če ste se odločili, da boste do doma pristopili po Tominškovi poti, ki je zelo zahtevna planinska pot, se vam v aplikaciji izpiše, da je pot zaprta (v času pisanja prispevka). Zato ste izbrali pot čez Prag. Delček poti zopet nosi oznako zelo zahtevna.
Če na planinski poti opazite poškodbo, ki vpliva na varnost planincev ali na nadaljnjo uničevanje poti, nam to lahko sporočite hitro in enostavno preko naše spletne aplikacije maPZS.
Poročilo o poškodbi na poti bo s pomočjo aplikacije maPZS hitro pregledano in posredovano planinskemu društvu, ki skrbi za dotično pot. Po hitri prijavi poškodbe na poti, lahko markacisti pravočasno ukrepajo in opravijo potrebna vzdrževalna ali sanacijska dela. S tem poskrbijo, da se škoda na poti čim bolj omeji, s čemer bo hoja še naprej varnejša in mogoča.
Opis postopka oddaje poročila o poškodovani planinski poti:
- 1. korak: Klik na oblaček s tremi pikami na vrhu aplikacije (rdeča puščica na spodnji sliki levo).
- 2. korak: Dodajanje fotografije poškodovane poti (opcijsko).
Vir: splet PZS
- 3. korak: Opis poškodbe in navedba kontaktnih podatkov poročevalca.
- 4. korak: Oznaka lokacije poškodbe planinske poti.
- 5. korak: Potrditev poslanega poročila o poškodbi planinske poti.
Vir: splet PZS
OBVESTILO: Če med poročanjem ni mobilne povezave, bo sporočilo shranjeno v aplikaciji maPZS in avtomatsko poslano naprej, ko bo povezava ponovno na voljo.
Vir: You tube, kanal PZS
ZAPORE POTI
Naravni procesi imajo na planinske poti velik vpliv. Zaradi številnih dejavnikov se poti poškodujejo ali pa so poškodbam podvržena varovala na poteh. Zaradi teh poškodb lahko pride do kratkotrajnejših in dolgotrajnejših zapor poti. PZS na osnovi podatkov markacistov skrbi za seznam zaprtih poti, objavljen je na www.stanje-poti.pzs.si. Prav tako so zaprte poti označene v PZS aplikaciji maPZS.
OBVESTILO UPORABNIKOM PLANINSKIH POTI
Uporabnikom planinskih poti priporočamo, da se na spletni strani stanje-poti.pzs.si, v bližnji planinski koči ali pri lokalnem planinskem društvu predhodno informirajo o dejanskem stanju planinskih poti. Če opazite poškodbe planinskih poti ali njihovo neustrezno urejenost (obledele markacije, zaraščenost ipd.), prosimo, da na naslov poskodbe.poti@pzs.si pošljete sporočilo, v katerem navedite, na kateri planinski poti ste opazili pomanjkljivost in pomanjkljivost opišite ter če je možno, dodajte tudi fotografijo. Prijavo poškodovane poti lahko opravite tudi s terena (ali kasneje doma) preko aplikacije maPZS.
OPOZORILO: Uporabniki uporabljajo planinske poti na lastno odgovornost. Uporabniki planinskih poti morajo pri uporabi planinskih poti ravnati samoodgovorno in odgovorno do drugih tako, da ne ogrožajo ali poškoduje sebe ali drugega. Uporabnik je dolžan planinsko pot uporabljati tako, da se po njej ter na in ob zemljišču, preko katerega poteka in na drugih nepremičninah ter favni in flori ob njej ne dela škoda. Prepovedano je omejevati dostop na planinske poti ter poškodovati, odstranjevati ali uničevati markacije, usmerjevalne table, skrinjice in varovalno opremo in druge oznake ali uporabljati neoznačene bližnjice.